Predstavitev nove knjige Približevanje

Dr. Dimitrij Rupel, član Slovenske matice in avtor več knjig, ki so izšle v njeni hiši (Slovenija na svetovnem prizorišču, 2011, Železo ali žamet, 2017, Podobe iz resničnosti, 2023), je svojo novo knjigo Približevanje (kot tudi Pomen osamosvojitve) izdal v samozaložbi. Pred oktobrom 2022 o nekaterih osebnih pretresih in o drugačnem življenju od tistega, ki je bilo povezano z diplomacijo oz. s politiko, ni mogel pisati. Drugačno življenje je imel namen opisati v »zadnji knjigi«, ki ji je po omahovanju dal naslov Približevanje. Morda ta knjiga ni le najnovejša, ampak zares zadnja. Če bo tako, ne grozi pomanjkanje branja, saj izhaja na Slovenskem veliko število knjig. Ko je avtor (po volji Golobove vlade) le kratek čas vodil Javno agencijo za knjigo, si je večkrat postavil vprašanje, kaj imamo slovenski avtorji in sploh Slovenci pomembnega povedati svetu? Morda je vzrok pešanja zanimanja za branje, o katerem vse pogosteje slišimo, tudi v tem, da knjige za bralce niso dovolj zanimive? In kaj je tisto, kar je zanimivo in kaj je treba nujno povedati?
Prvi pogoj za zanimivost je resnicoljubna izpoved, ki jo je leta 2018 drastično preskusil nemški novinar Relotius in mu je naslovnica nemškega tednika zabrusila geslo svojega ustanovitelja: povedati to, kar je! Dimitrij Rupel je bil priča mnogim sorodnim primerom v Sloveniji, najbolj zabaven pa je bil gostobesedni članek neke zunanjepolitične dopisnice, ki je leta 2002 podrobno opisala večerjo pri danski kraljici, ki je bila odpovedana, ker so se pogajanja v EU zavlekla pozno v noč. Danes so resnicoljubna poročila bolj izjema kot pravilo. Kako je mogoče sprejeti in razumeti izmišljotino predsednika vlade, da pismo von der Leynove o nesprejemljivosti komisarskega kandidata Vesela sploh ne obstaja?
V Približevanju Dimitrij Rupel piše o svojem očetu, materi, bratu in ženi. Brez resnicoljubnosti, predvsem zato, ker so vsi pokojni, to sploh ni mogoče. Kako težko je govoriti resnico in nič drugega kot resnico, povedo »junaki« Omerzovih knjig o Udbi. Čeprav obstajajo avtentični dokumenti v Arhivu Slovenije, nekateri trdijo, da nikoli niso sodelovali z Udbo. Slovenske knjige so včasih nezanimive, ker molčijo o tem, kar je. Ali pa vsebujejo neresnice.
Rupel v svoji » zadnji knjigi« piše tudi o vojnah v Jugoslaviji, na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. V zvezi z vojnami, njihovimi žrtvami, zmagovalci in poraženci imamo Slovenci marsikaj povedati. Druga najvažnejša stvar je osamosvojitev, o kateri nekateri ugledni državljani lažejo, da je sploh ni bilo; da se je zgodila že leta 1945 in da nikakor ne zasluži svojega muzeja, o katerem je odločila prejšnja vlada. V času nastajanja »zadnje knjige« je avtor doživel tudi nesramežljive izjave, da je treba družbo, predvsem pa TV Slovenija in policijo, očistiti oseb, ki so se na svojih položajih znašle pred Golobovo vlado. Sicer pa si avtor knjige želi, da bi se s pomočjo dokumentarne pripovedi Približevanje približal čim večjemu številu bralcev.
Ob avtorju bosta pogovor vodila mag. Igor Omerza in dr. Igor Senčar.
O knjigi se lahko podrobneje informirate na spletu.