Po sebi sem koval

Film Po sebi sem koval, ki temelji na Župančičevi pesmi Žebljarska, je sicer izjemno kratek (traja le dobre tri minute in pol), a tudi izjemno zgoščen. Njegova odlika je polna izraba filmskega jezika v njegovi prvobitnosti, tj. vizualnosti, saj prav to omogoča ujeti lirične impresije znamenite pesmi. Film se tako skrči na bistveno: ujemanje ponavljajočih se podob, ki ustvarjajo ognjeno in ponavljajoče se vzdušje pesmi.
Opazovanje sveta, razdeljenega na dan in noč v ritmu udarcev. Ponavlajoča se dejanja Župančičeve Žebljarske z motivi ognja, razbeljene peči, vsakdanjih, vedno znova ponavljajočih se opravil, oblačenje, urejanje, prehranjevanje, spanje od jutra do noči, od noči do jutra. Čeprav ni govorjenja, je učinek dosežen.