Spomina na žrtve komunizma, Ljubljana Trg Republike, 16. maj 2024 Nagovor Mitja Ferenc

Spomina na žrtve komunizma, Ljubljana Trg Republike, 16. maj 2024 Nagovor Mitja Ferenc
Splet arhiv.petkovec....
Slike arhiv.petkovec....
Arhiv arhiv.petkovec....
Kljub lanski škandalozni ukinitvi obeležitve spomina na žrtve komunističnega totalitarnega režima se je v četrtek, 16. 5. 2024, na predvečer spominskega dne, na Trgu republike je bila velika slovesnost. Še posebej svojci žrtev, ki so lani od vlade prav med slovesnostjo prejeli pljunek v obraz, se ne niso odpovedali dostojnemu spominu na ljubljene.
Spomnimo se. 17. maja 1942, so partizani v soteski Iška ubili 53 ljudi, večinoma pripadnikov romske skupnosti, med njimi 24 otrok. Bil je prvi komunistični množični umor civilistov. Datum zločina je, na predlog dr. Jožeta Možine, ob koncu mandata prejšnje vlade leta 2022 postal uradni dan spomina na vse množične in ostale žrtve. Nova vlada ga je lani prav med potekom slovesnosti ukinila, kot razlog pa v grobem navedla, da ga je uvedla prejšnja vlada oz. da ga je slednja uvedla nepravilno, brez »strokovne in javne razprave«.
Končno je bila po letih truda v kulturo in mentaliteto vpeta nostalgija po komunizmu deležna pozornosti tudi v Bruslju. Pozornost nanjo je v obliki peticije tja ponesla skupina zgodovinarjev z dr. Mitjem Ferencem na čelu.
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je peticijo, katere pobudnica je bila evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS), sprejel decembra lani. Med lanskimi peticijami je bila ta ena najbolj množično podpisanih. V njej je bil v prvi vrsti poziv vladi, da ukinjen dan spomina vrne. Odbor je peticijo potrdil soglasno, vključno s člani levih strank, ter jo poslal tako Evropskemu parlamentu kot tudi slovenski vladi.
Vlada se na peticijo kljub nekaterim ohlapnim obljubam in znakom ni niti odzvala, glede ukinitve pa smo slišali izjave, kot je bila denimo izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da bo treba imeti večkrat 9. maj, da se ne pozabi, kaj je resnica, pa tudi, da dan spomina na žrtve komunizma razdvaja. Vlada torej po letu dni svoje odločitve ne obžaluje. Tudi slovenski evropski poslanci strank koalicije kljub enotnosti odbora za peticije vztrajajo, da gre v primeru, ko je v peticijo vključena Slovenska demokratska stranka, zgolj za »nabiranje političnih točk«, kar je bilo slišati tudi od sicer odhajajoče poslanke Nove Slovenije Ljudmile Novak.
Prvi predlagatelj trenutnega datuma dneva spomina in eden glavnih promotorjev peticije, ki je ob dr. Mitju Ferencu februarja tudi spregovoril v Evropskem parlamentu, je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina. Za nas je komentiral stanje problematike leto po škandalozni ukinitvi: »Odkar je bila vlada v februarju pozvana k sprejetju peticije, je poziv v celoti prezrla. S tem je zamudila priložnost ter izgubila možnost za nekoliko pridobljen ugled, da bi vendarle v enaindvajsetem stoletju uskladila svoja stališča s civilizacijskimi normami, ki vsaj med mrtvimi ne delajo razlik med 'našimi', vrednimi človečnosti, ter 'vašimi', ki si tega ne zaslužijo. To je celo v očeh španskih socialistov sramota za Slovenijo.«
Po besedah Romane Bider, ki je ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, so po enem letu pričakovanja do vlade enaka kot lani - primarno zlasti to, da bi jim vlada sploh prisluhnila. V letu dni jim je uspelo najti uho pri predsednici države Nataši Pirc Musar, ki jih je za razliko od vlade enkrat le sprejela, a so bili tudi po tistem sestanku razočarani glede njenega površinskega razumevanja problematike.
Pietetna komemoracija tragedije, ki jo je povzročil krvavi totalitarizem, se tako nadaljuje tudi letos. Ker vlada ni predlagala novega, zanjo manj spornega datuma, ostaja datum isti, dogodek pa bo na predvečer. Začelo se bo s petminutnim zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji, nato bomo med programom prisluhnili varuhom spomina, dr. Ferencu ter ostalim nagovorom in glasbi. Pričakovana je velika udeležba, vključno z vidnimi predstavniki iz politike in kulture. Počasi se dogodek, ki očitno postaja tradicionalen, spreminja tudi v gibanje za človekovo dostojanstvo.
Dogodek se je začel z zvonjenjem cerkvenih zvonov po vsej Sloveniji, v spomin in v opomin na žrtve revolucije.
Spomin na pobite so obudili z molitvijo, z branjem njihovih imen, s prižiganjem sveč, s cvetjem z njihovih domačih travnikov, položenim pod farne križe, z umetniško besedo in glasbo.
Osrednji govornik dr. Mitja Ferenc, v nadaljevanju so spregovorili: Vlasta Doležal Rus, dr. Matija Ogrin, Alexander Jerman, dr. Helena Jaklitsch in Jože Kurinčič. Prisluhnili pesniku Tonetu Kuntnerju, Pavletu Ravnohribu, Mateji Subotičanec, Jožetu Bartolju, dr. Janezu Juhantu in Romani Bider. Nastopili glasbeniki: Marta Močnik, Lucas Osterc Somoza, Fran Matić in oktet Deseti brat.
Vir: Domovina