SODAI razstava tradicionalnega litovskega slamnatega okrasja Slamnikarski muzej Domžale, 22 1 2025

V Slamnikarskem muzeju v Domžalah so odprli gostujočo razstavo tradicionalnih litovskih slamnatih lestencev z naslovom SODAI. Avtorji devetih unikatnih izdelkov iz slame so člani rokodelskega združenja Asociacija Dangaus sodai. Razstavo je omogočilo: Veleposlaništvo Republike Litve v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem s predstavništvom na Dunaju (Lietuvos Respublikos ambasada Vienoje / Embassy of Lithuania in Vienna). Razstavo dopolnjuje tudi slovenski primer tovrstnih visečih okraskov iz slame in sicer prekmurski doužnjek, ki ga je izdelal rokodelec Jani Jakob.
Odprtje razstave je bilo v sredo, 22. januarja 2025 v Slamnikarskem muzeju Domžale. Razstavo sta predstavila Ivana Potočnik in Roman Kos iz Slamnikarskega muzeja, ki sta tudi postavila razstavo. Razstave so se udeležili tudi Ona Agota Čepaityte Gams, Litovka, ki se je poročila z Slovencem in je kustosinja Velenjskega muzeja, direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten ter Jani Jakob, rokodelec, ki ima razstavljena dva viseča okraska (Lestenca) iz slame. Pogostitev je prispevalo Turistično društvo Rača.
Sodai ali vrtovi v slovenščini, so slamnati viseči okraski oz. lestenci. Narejeni so iz steblov žitaric v geometrijskih strukturah različnih velikosti, ki so nato okrašene z detajli, ki simbolizirajo plodnost in blaginjo. Njihovo izdelovanje je bilo leta 2023 vpisano na UNESCOV Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Tovrstni slamnati okraski v Litvi so značilni kot okras poročne mize. Spadajo tudi v praznični čas, saj se uporabljajo tudi za okrasitev ob božičnih praznikih. Na razstavi so predstavili tudi slovenski primer visečega slamnatega okraska - doužnjek, ki ga je izdelal rokodelec Jani Jakob iz Prekmurja. Poimenovanje »VRTOVI« naj bi predstavljalo povezavo med lepoto svetov - materialnega in duhovnega, zaradi svojih geometričnih oblik, zlasti trikotnikov in kvadratov in naj bi zrcalili vzorec vesolja, zato so povezani z duhovnostjo in varovanjem človeka. Visečim vrtovom pa so dodani tudi okraski kot so angeli, ptice, zvezde velikonočna jajca, makove glavice….
Prvotno si jih imeli obešene skozi celo leto, za dekoracijo, še posebej pa so jih in jih še vedno zaradi svojih simboličnih in verskih pomenov izdelujejo in obešajo ob posebnih priložnostih. Ob Božiču, Veliki noči, krstu, poroki, rojstnih dnevih….Tako na primer, obešeni nad zibko, prinašajo srečo novorojenčku, mladoporočencem, če visijo nad mizo simbolizirajo plodnost, obešeni nad družinsko mizo pa harmonijo.
Zgodba o izdelavi okrasja je podobna domžalski. Slamo so v poletnih mesecih poželi, posušili, razkolenčkali, sortirali po barvi in debelini, shranili, jeseni in pozimi pa so izdelovali okrasje in ga obešali po kmetijah, pri tem pa naj bi bili zelo radodarni. Ko je slama pripravljena, jo razrežejo na dele želene dolžine in skozi votla stebla napeljejo nit, da jih povežejo v verigo geometričnih elementov, ki tvorijo celoto, ki je ne glede na vzorec vedno simetričen in ki, potem ko je enkrat obešen, med premikanjem in vrtenjem ustvarja različne vzorce. V osnovi so nanizani ornamenti izdelani iz trikotnikov, kvadratov in pravokotnikov, da pa dobijo dimenzijo, jih sestavljajo v kocke, piramide, diamante, oktaedre… Vse skupaj povežejo v verigo teh elementov, ki tvorijo celoto.
Ukoreninjeni v litovsko ljudsko umetnost in rokodelstvo so leta 2023 postali del Unescovega reprezentativnega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva. Znanje in tradicija se prenašata iz roda v rod, znotraj družinskega kroga ali na različnih dogodkih, kot so festivali, razstave in sejmi. Organizirajo tudi delavnice, večinoma pa jih izdelujejo ženske. Kot so zapisali na uradni spletni strani Unesca, sodai - skupnostim, ki jih še izdelujejo, zagotavljajo občutek skupne kulturne dediščine in povezanosti s preteklostjo, hkrati pa krepijo odnose, medgeneracijske vezi in kulturno raznolikost.