Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau

V zbirki Perspektive je pred kratkim izšla knjiga mlade zgodovinarke Lare Ive Dreu, ki je svoj študij zaključila na Oddelku za zgodovino FF UL. V prispevku avtorica predstavlja vsebino knjige.
Posnetek je nastal v produkciji Središča za javno zgodovino.
Med drugo svetovno vojno je v mariborski mestni četrti Melje delovalo nemško taborišče za zavezniške in sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau. Aprila 1941 je bilo najprej ustanovljeno taborišče za zavezniške vojne ujetnike (najprej za vojake Kraljevine Jugoslavije, ki so se jim kasneje pridružili še vojaki Francije, Grčije, Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije. Med njimi so bili tudi vojaki britanske Palestinske brigade, tako Arabci kot Judje), ki so bili pri Rdečem križu registrirani kot vojni ujetniki in so bili deležni pravic, ki jih je ta status prinašal; ena pomembnejših so bili paketi s hrano, ki so ob sicer pičlih taboriščnih obrokih predstavljali pomemben vir prehrane. Septembra istega leta je bilo obstoječe taborišče povečano za t.i. Russenlager, ki je bil namenjen izključno sovjetskim vojnim ujetnikom in je bil popolnoma ločen od dela za zahodne zaveznike. Sovjetski vojni ujetniki so bili popolnoma brezpravni in nezaščiteni s strani mednarodnih zakonov. Bivali so v nečloveških razmerah, zato je zaradi sestradanosti, surovega ravnanja in bolezni v zgolj nekaj mesecih, natančneje od jeseni 1941 in do spomladi 1942 umrlo več tisoč zajetih Sovjetov. Situacija se je izboljšala v drugi polovici leta 1942, ko so Nemci zaradi pomanjkanja delovne sile uničevalna taborišča oz. taborišča smrti reorganizirali v delovna taborišča. Prehrana se je močno izboljšala, prav tako pa je drastično upadla smrtnost.
Knjiga predstavlja več faz mariborskega taborišča - tako taborišče za zavezniške vojne ujetnike kot tudi sovjetsko uničevalno in kasnejše delovno taborišče ter obdobje, ko je bilo priključeno Stalagu XVIII B in preimenovano v Stalag XVIII B (ANNEX), in reorganizacijo ujetniških taborišč leta 1943, ko je na mestu nekdanjega Stalaga XVIII D (306) nastalo delovno taborišče 1046 GW, ki je skupaj z ostalimi okoliškimi delovnimi taborišči zdaj spadalo pod Stalag XVIII A v avstrijskem Wolfsbergu. Knjiga prav tako vsebuje seznam vojnih ujetnikov, ki so umrli v Mariboru.
During the Second World War, the German camp for the Allied and Soviet prisoners of war Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau operated in Melje, a city quarter in Maribor. In April 1941, the camp for the Allied prisoners of war was established first (initially for the soldiers of Kingdom of Yugoslavia, followed by the soldiers of France, Greece, United Kingdom, Australia and New Zealand. Among them were also soldiers of the British Palestinian Brigade, both Arabs and Jews). The Allied prisoners of war were registered as prisoners of war at the Red Cross and enjoyed the rights that this status brought; one of the most important ones was food parcels that represented an important source of nutrition, as camp meals were scarce. In September 1941, the existing camp was enlarged, as the so-called Russenlager, which was intended solely for the Soviet prisoners of war, was established and it was completely separated from the camp for the Western Allies. Soviet prisoners of war were completely unprotected by international laws and were deprived of rights associated with the prisoner of war status. They lived in inhumane conditions; due to starvation, inhumane treatment and disease thousands died in just a few months, from the autumn of 1941 to the spring of 1942.
The situation improved in the second half of 1942, as Germans reorganised extermination camps into work camps due to the lack of work force. The food received by the Soviets improved and mortality dropped significantly.
The book Camp for prisoners of war in Maribor : Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau represents various phases of the Maribor camp - the Allied prisoners of war camp, Soviet extermination and the later work camp, the time when it was annexed to Stalag XVIII B and it was renamed the Stalag XVIII B (ANNEX), and the period in 1943 when prisoner of war camps were reorganised and a smaller work camp 1046 GW was established in place of the former Stalag XVIII D that, together with other smaller work camps that were previously part of Stalag XVIII D, was now part of Stalag XVIII A in Wolfsberg, Austria.
The book also contains a list of prisoners of war who died in Maribor.
Scenarij: Lara Iva Dreu, Bojan Balkovec
Montaža in režija: Bojan Balkovec
RUclips Zgodovina.si
/ zgodovinasi
© Središče za javno zgodovino
© Retrospektive
#FilozofskafakultetaUniverzavLjubljani
#Slovenskazgodovina
#DepartmentofHistory
#FacultyofArtsUniversityinLjubljana
#SloveneHistory
#Središčezajavnozgodovino
#Centerforpublichistory