Dediščina Posavja :: Kostanjeviška jama :: Brane Čuk

Huda ura razkrila kraški biser
Iz oči in načina pripovedovanja domačega jamarja Braneta Čuka je čutiti ljubezen do naše kraške lepotice. Vse učene značilnosti kraškega sveta, o katerih so nas učili v šoli, zvenijo iz njegovih ust enostavno lepo. Od naraslih voda, ki so jo razkrile človeškim očem, do oropane prva dvorane, ko si je človek želel prilastiti tisočletne spominke za svojo prašno polico. Kot bi si želeli prisvojiti večnost, ki nam ni dana, jo vzeti tistemu, ki je bilo in bo, ko nas že zdavnaj ne bo več. Skrito ali razkrito.
16 metrsko brezno je na srečo ustavilo tatove, tako, da so ostale dvorane skoraj tri kilometrske jame ostale ohranjene. V Razvodni dvorani se združijo trije vodni pretoki, v Črni jami kraljuje mangan, v Križni dvorani je križišče dveh poti, ena še slabo dostopna, ki skriva ogromne dvorane, 12 jezer, reko in vodi proti Hrvaški, kraljevska Kapniška jama, kjer je stalna temperatura 11,5 stopinj Celzija, kjer vsako leto prezimi kakšnih 700 netopirjev. Zato je jama pozimi za obiskovalca zaprta. Dvorana, ki je kot kakšna katedrala. S spovednico, prižnico in oltarjem. Jama z majhnimi prebivalci in dvema endemoma - ježkom in vodnim polžkom.
Samosvoj svet, s samosvojimi pravili, ki jih moramo spoštovati. Lahko pa se iz ovir v jami tudi malce pošalimo, kot so to storili domačini in jim dali imena.
Vstopimo v njo....