Prenova osrednje ljubljanske tržnice

Поделиться
HTML-код
  • Опубликовано: 28 окт 2024

Комментарии • 42

  • @alojzmavec1125
    @alojzmavec1125 7 лет назад +6

    pohvalno končno potrebne so spremembe.

  • @mercmer....
    @mercmer.... 3 года назад +3

    👍👏

  • @vidaroser141
    @vidaroser141 4 года назад +4

    Zelo lepo. Čimprej naj pričnejo z realizacijo, če finančni proračun občine to "prenese", seveda.

  • @Lieve91nails
    @Lieve91nails 7 лет назад +7

    Čudovito!

  • @e.m.2214
    @e.m.2214 Месяц назад +1

    Leta 3000

  • @simonmuu
    @simonmuu 7 лет назад +16

    men je kul^^

  • @Gv-iy7hh
    @Gv-iy7hh 5 лет назад +2

    Pozdravljeni, ali morda veste, kdaj se bo prenovila železniška postaja? Vidim da gre Ljubljani glede infrastrukture precej na bolje. Klub temu pa mislim, da bi tujci imeli ob prihodu z vlakom/ avtobusom v Ljubljano precej boljši občutek, če bi zagledali moderno postajo :D

    •  5 лет назад +4

      Čeprav nismo partnerji v projektu, si vse od začetka prvega mandata (2006)
      aktivno prizadevamo pomagati vlagatelju, da bi čim prej izvedel nujno potrebno
      celostno prenovo in posodobitev železniške postaje ter zgradil sodobno avtobusno
      postajo, ki v mestu občutno manjka. Tega projekta vse do zdaj še niso uresničili,
      ker se Slovenske železnice in zasebni partner nista uspela dogovoriti. Pričakujemo,
      da bodo Slovenske železnice ob pomoči države v prihodnjih letih končno uspele
      zgraditi avtobusno postajo na Vilharjevi in prenoviti železniško postajo. Uresničitev
      projekta je strateškega pomena za prihodnji razvoj Ljubljane.

    •  5 лет назад +4

      Tudi domačini iz drugih krajev bi imeli ne samo boljši občutek, ampak tudi bolj kakovostno urejeno prestopno točko oz. postajo. Toda MOL žal ni pogodbena partnerica pri projektu obnove glavne avtobusne in železniške postaje (t. i. Potniški center Ljubljana), zato nimamo informacij o prenovi, prav tako nimamo vpliva na potek projekta, ki je v pristojnosti države in zasebnih investitorjev. Tudi v MOL si želimo, da bi se projekt čim prej uresničil.

  • @erujjjj
    @erujjjj 7 лет назад +14

    Super, skrajni čas za ureditev!

  • @mememejst
    @mememejst 7 лет назад +5

    noro, kaj pa zdaj obnovitev tramvaja? ;)

    •  6 лет назад +3

      Ni tako enostavno. S projektom: »Koncept javnega prometa v Ljubljani in regiji« (izdelovalec firma TTK iz Karlsruhe-a) je bila izdelana zasnova omrežja tirnega potniškega prometa, kjer gre za kombinacijo mestnega tramvaja in regijskih potniških vlakov na obstoječih železniških progah. Glede na grobo oceno bi skupni strošek izgradnje omrežja mestne železnice znašal 828 mio EUR. Tako se trenutno predvsem zaradi finančnih in prostorskih izzivov, ki spremljajo morebitno ponovno uvedbo tramvaja, z namenom izboljšanja javnega prevoza osredotočamo predvsem na ukrepe za učinkovitejši mestni avtobusni promet, o čemer lahko več preberete na www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/promet-in-mobilnost/. Kljub temu pa ideja ni pozabljena, kajti v novih prostorskih aktih (OPN MOL) zagotavljamo prostorske možnosti za njihovo realizacijo, pri čemer bi omenili predvsem potrebne površine za izvedbo tirnega mestnega omrežja (kjer bodo v prvi fazi rumeni pasovi za avtobuse), remize, ter postajališča P+R za potnike, ki se bodo do obrobja mesta pripeljali z osebnim avtom in nato prestopali na sredstva javnega prometa. Prav tako smo z mislijo na to oblikovali strateške in izvedbene dokumente, kot sta Celostna prometna strategija in Trajnostna urbana strategija MOL.

  • @captainmatjaz
    @captainmatjaz 6 лет назад

    na eni strani avtomobile in motorje preganjajo iz mesta, na drugi pa gradijo parkirne hiše.

    •  6 лет назад +5

      Skladno s Celostno prometno politiko MOL, sprejeto lani (na podlagi že prejšnje Prometne politike MOL iz 2012) res v mestnem središču ne želimo avtomobilov, zato zaostrujemo parkirno politiko, a obenem tudi nudimo alternative, da ljudem sploh ne bi bilo treba priti v mesto z avtom (P+R, izboljšave za javni prevoz, kolesarje in pešce ... - več na www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/promet-in-mobilnost/). V primeru gradnje parkirnih hiš oz. garaž ne gre za obratno politiko, gre le za nadomeščanje zunanjih parkirnih mest na površini s tistimi v podzemnih garažah. Z gradnjo novih javnih garažnih hiš v Ljubljani (npr. Kongresni trg, Kozolec II) torej ne ustvarjamo novih parkirnih mest, ki bi v mesto pripeljali nova vozila, temveč avtomobile s površin umikamo v podzemlje, s tem pa se površje namenja za bolj kakovostne vsebine, kot parkiranje, na primer vse vrste kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih dogodkov na Kongresnem trgu ali pa sprehajanje, posedanje v bližnjem parku, nakupovanje idr. Dejstvo je, da so parkirna mesta tudi v mestnem središču potrebna do določene meje, zato jih zagotavljamo - predvsem za stanovalce mestnega središča, kot bo to omogočila GH Tržnica.

  • @lugabu7435
    @lugabu7435 7 лет назад +1

    kdaj pa naj bi se to zgodilo?

  • @VztrajniVolk
    @VztrajniVolk 3 года назад +1

    Podzemna garaža je absolutna nesprejemljiva! Zraven je sveže obnovljena stropna freska v ljubljanski stolnici, pa stavba bogoslovnega semenišča, pa Plečnikove arkade.... prinašanje avtov v center je tudi ..... milo rečeno za časom...

  • @e.m.2214
    @e.m.2214 3 месяца назад

    😂😂😂

  • @daruszero
    @daruszero 7 лет назад +20

    Grdo, grdo, uničujete Plečnikovo arhitekturo.

    •  7 лет назад +21

      Katero dediščino? Plečnikove arkade ne bodo niti dotaknjene.

    • @daruszero
      @daruszero 7 лет назад +9

      Govorim o vizualnem parazitstvu. Bi si upali postaviti takšen uvoz v tla pred mestno hišo? Bi rekel da ne.

    • @mememejst
      @mememejst 7 лет назад +5

      Kamnikan ja nažalost se v ljubljani stili pogosto sekajo najboljši primer je grad. mešanica 10 različnih stilov

    • @matya79
      @matya79 5 лет назад +2

      Bedak

  • @AltrazOfficial
    @AltrazOfficial 7 лет назад +3

    tko k stožice a lol. neki začnejo pol pa dnarja zmanka

    •  6 лет назад +5

      Verjetno mislite na zasebne investicije v Ljubljani, na katere pa občina nima vpliva. Javni del projekta ŠRC Stožice (stadion, dvorana, 804 parkirnih mest, okoliška infrastruktura, del parka, sanacija gramozne jame) je bil uspešno končan že leta 2010. Žal pa je zaradi ustavljenega financiranja bank ostal nedokončan trgovski del in tisti del parkirnih mest ter zunanje ureditve, ki je vezan na sočasno izgradnjo tega dela objekta.