France Prešeren - Prošnja (z besedilom)

PROŠNJA
Po drugih se oziraj,
ne morem ti branít;
še men' oči odpiraj,
mi gledat daj njih svit!
Obešajo glavíce,
ni rožam mar cvetét;
molčijo v gójzdi tice,
ne ljubi se jim pét'.
Ne letajo čebele,
krog cvetja ne šumé;
c'lo ribice vesele
se klavrno držé.
Žaluje vsaka živa
stvar, draga deklica!
ak dálej sonca skriva
se luč rumenega:
več rož ne rase v polji,
več nima tičov hrib;
čebel več kraj narbolji,
več nima voda rib,
ko misel jaz, ki spejo
v ljubéznjenih sanjah,
ki si na dan želejo
zleteti v pesmicah.
Al repetnic razpeti
préd nimajo moči,
de tvojih jim zasveti
nebeška luč oči.
Ak hočeš, de jih sence
pomoril mraz ne bo;
ak hočeš med Slovence,
de tvojo čast nesó;
vsaj name se oziraj,
ak nočeš me ljubít;
oči mi vsaj odpiraj,
mi gledat daj njih svit!
Bere: Stane Sever
Video je namenjen za pomoč pri učenju pesmi.
Če bi radi pomagali pri razvoju kanala, lahko donirate na spodnji povezavi:
paypal.me/zanz...
Če imate lepe zapiske, ki bi jih radi delili z drugimi, nam jih lahko posredujete na spletno stran - www.zapiski.si/