MTB Slavnik

Datum: 16. 1. 2024
V torek zjutraj sem ob pogledu na sonce sprejela povsem spontano odločitev: »Grem na Slavnik«. Ker tu še nisem bila, sem si vzela pol ure časa za detektivsko raziskovanje po spletu, kje bi lahko opravila spust. Našla sem tri opcije, vsaka je vodila na drugo stran hriba: Podgorje, Skadanščina in Kozina. Prva dva spusta sta sicer imela oznako »DH«, vendar se je že nekajkrat izkazalo, da na pohodniških poteh DH ne pomeni nič drugega kot downhill in sam trail ni zato nič bolj prilagojen kolesarjem. Ko sem na YT našla še posnetek spusta proti Kozini, sem se odločila za slednje, da se ne bom preveč zgubljala med samim spustom.
Nek okviren načrt je bil tako zastavljen, ostalo pa sem si rekla, da bom reševala sproti, na terenu.
Urejeno parkirišče sem našla brez težav, sem pa dobrih 15 minut izgubila z iskanjem ustreznega vzpona (lekcija: ne verjemi vsega, kar google reče - tokrat ga je z eno smerjo res pihnil mimo). Moja krožna tura je potekala od parkirišča, po 4km dolgi ravninski asfaltni oz. kmalu makadamski cesti, do vasi Podgorje. Tam sem začela z vzponom proti vrhu Slavnika, kjer sem sledila markacijam in planinskim oznakam »lažja pot«. Makadamska pot (cesta) se je ves čas zmerno vzpenjala, vmes je imela tudi nekaj težjih klancev. Zaradi teh klancev, predvsem pa, ker je makadam iz velikih in grobih kamnov, vzpon ni najlažji. Priznam pa, da težko podam realno oceno, ker je z elektriko vse lažje, lahko - tokrat sem se potila samo zato, ker sem pozabila napolniti baterijo in sem se bala, da mi jo bo zmanjkalo še pred vrhom.
Vreme je bilo čudovito, sončno in prijetno toplo, zrak pa čist, z jasno vidljivostjo; Pogled na morje in zasnežene gore hkrati, je bil fantastičen. Na vrhu je sicer rahlo pihalo (kdaj pa na Slavniku ne piha?), vendar je bil veter s svojo močjo prizanesljiv. V času mojega obiska sem srečala štiri pohodnike in tri kolesarje, z enim sva se na razgledni točki kar dolgo zaklepetala.
Spust sem opravila po pohodni poti Slavnik - Prešnica. Pot je bila lahka, hitra in tekoča, z blagim naklonom in rahlo menjajočo se podlago. Večinoma je prevladoval šoder, s katerim sicer nisva najboljša prijatelja, vmes pa je bilo tudi nekaj travnika in gozdne podlage s kamni. Čeprav spust ni bil zahteven, dva kratka odseka s skalami vseeno nisem zvozila, saj sem predolgo oklevala, katero linijo izbrati. In ko enkrat začnem preveč razmišljati, se mi začnejo porajati dvomi, takrat pa je bolje, da vse skupaj pustim za drugič. Nekoliko težje je postalo le proti koncu, ko sem se odcepila na Prešnico (malenkost večji naklon in kar nekaj velikih kamnov/skal na poti); Vendar bi na tem mestu lahko izbrala tudi nekoliko daljšo in precej lažjo varianto, če bi nadaljevala naravnost proti Kozini.
Čeprav je pot dobro pregledna, za večji užitek vseh obiskovalcev Slavnika, svetujem da se na turo odpravite med tednom, po možnosti v dopoldanskem času. Ob vikendih je tu preveč pohodnikov in vsi zagotovo niso veseli kolesarjev. Vedno pa velja pravilo, pešci imajo prednost, zmanjšajte hitrost in prijazno pozdravite.

[@trailhuntercy4433]

JUST SUBSCRIBED !!!NICEEEEEEE👌👌👍👍

[@lukabike]

Dober video, naslednjič pa priporočam najboljšo singlco od odcepa navzdol v Prešnico, cilj je vas Brgod.

[@robertk..]

Zdej bo pa čas za kako snežno belo furo ko nas je en mau sneg prekril 😁

[@na2ehkolesih]

Sem probala, pa ni bilo najbolj uspešno 🤣🙈

[@robertk..]

@@na2ehkolesih premal snega je. Praktično nič. 🫤 Vsaj na mojem koncu