Veliko dragocenih misli in spoznanj tu podarja Urban Urbanc. Bravo! Klemen, čestitke za to, da si odprl vprašanje brezpogojne ljubezni. Brezpogojno pomeni nepogojeno. Ljudje pa smo že s tem, kar smo, pogojeni. Zato, ker smo pogojeni, ne moremo ljubiti nepogojeno. In ravno to je izziv, postavljen pred vsakeg človeka, da skozi pogojeno išče in se vrača v nepogojeno. Brezpogojno lahko ljubi le Nepogojeni - Individualizirani Prvinski Princip, Inteligentna Neskončnost, eni bi rekli Bog. Univerzalno gledano je v življenju (v energijsko-informacijskem smislu), ljubezen zmožnost radostnega, sproščenega odpiranja, sprejemanja in prežemanja dveh Individumov, ko se dve kozmični simfoniji strneta v eno, še bolj veličastno simfonijo. Tovrstna ljubezen obstaja na vseh ravneh bivanja, še najmanj pa je prisotna v tuzemnem bivanju ljudi... Na tem svetu so celo mnoge višje razvite živali bolj zmožne takšne radostne ljubezni od večine ljudi. Ker je človek bitje raz-uma, gospodar dualnosti. Takšna je njegova pot. A vsaka pot se nekoč konča in spremeni. Le popotnik je večen - in vedno najde ljubezen.
Odlicne teme, super obrazlozitve z iztocnicami za nadalnje razmisljane o sebi, svojem bistvu, odnosih, predvem so me predramila razmisljanja o ljubezni do sebe, da poslusas svoje srce in kot pravi Urban, sebi reces ja, se vrzes iz cone udobja in preko teh za nas neprijetnih situacij osebnostno rastes in se vedno izboljsujes. Hvala, da to delis z nami.
Sem zelo vesela, da sem 2 dni nazaj zasledila tale tvoj podkast kanal - super gostje in pogovori. Me je pa tvoj stil vodenja spominjal na Lewisa Howesa, še toliko bolj po ogledu te epizode in zadnjem zastavljenem vprašanju :)
Odlicen podcast. Vsaka Goranova beseda ima pomen in smisel .. njegovo razmisljane in izrazanje je sam dokaz visoke inteligencije. Veliko srece se naprej 🍀
12:55 -> ni več ljubezni. Zase ne morem trditi, da ljubezni ni več. Jaz imam še vedno enako ljubezni do vsake bivše partnerke samo nočem več sobivati z njo. Imam svojo pot. Rad jo pa nimam nič manj kot prej, celo še bolj kot prej, ker nisem obremenjen in zapacan s trenji, ki nastanejo, ko so hitrosti in smeri poti različne. Ker je moja duša čista glede tega, ni nobenega razloga, da se poti nekoč nekje spet ne snidejo in se združijo. Še vsaka pot do sedaj je bila v več etapah. Ljudje imamo pač zakoreninjeno oz. v gene vcepljeno neko "dokončnost", ki naj bi jo sprejeli in jo moramo obdržati za vsako ceno in za te principe ne obstaja opcija ločitve ali ponovnega snidenja. EDIT: 14:20 no evo, podobno.
8:34 -> lep opis plasti oz. plaščev, ki si jih nadevamo skozi odraščanje in nekoč morda pridemo tako daleč, da sploh ne vemo več kdo smo. Filter na filter, na filter ... k temi nekaj filtri, ki jih si dodamo, prištejmo še stotine filtrov, ki smo jih pojerbali skozi družbeno in genetsko izročilo. Mmm.
Maybe for next time his thoughts on polygamy, open relationships. Urban opened my eyes today so many things to work on in a relationship. Especially since my parents never talked about love they actually consciously avoided that and now theyre divorced. Anyways thats not an excuse for me to be a victim we have podcasts like yours to learn from :) Much love
19:20 -> odlična razlaga za t.i. de-ja-vu, ko se nam zdi, da nam je neka stvar znana, v resnici pa smo zadevo sprocesirali v srcu že sekunde preden so počasnejši možgani (oziroma naš zavestni del) to nam pretolmačili v neko znano informacijo. Če možgane primerjam z računalnikom, potem imamo več plasti ukazov; strojna koda, zbirnik, operacijski sistem. Ta z leti postane vse bolj obložen, kot vsaka naslednja generacija Windows, zato so naše reakcije vedno počasnejše, če čakamo razum, da bo odreagiral. Čutila zaznajo, pošljejo informacijo možganom, tam se zbere "komisija", ki odloča kaj predstavlja informacija, ki nato izsledke preda v "parlament", kjer se odloča kako se bo ta informacija interpretirala vrhovnemu "vodji" - našemu Egu. Med tem, ko čakamo informacijo, da bi se potem "mi" odločili, lahko že mine priložnost. Srce na drugi strani odreagira neposredno, kot bi procesorju poslal ukaz v strojni kodi. S to sposobnostjo smo opremljene vse živalske vrste, samo ljudje smo na to "strojno opremo" naložili vse sorte operacijskih sistemov in antivirusnih zaščit, da tako kot večina uporabnikov računalnika sploh ne razumemo kako vse to deluje. A se da strenirati naša čutila, da se spet slišimo. Prvo je treba prepustiti kontrolo. Ko nas panika in smo v krču, ponavadi zaserjemo, ker ne dovolimo srcu, da bi odreagiralo ampak vstrajamo na tem, da bomo "mi" sprejeli odločitev. Če gre to za kako urgenco, kot je recimo padec, zamudimo priložnost rešitve situacije in pademo in se polomimo. Za pijane pa velja stereotip, da se nikoli ne polomijo, ker so mehki ko padejo; torej niso v krču zaradi strahu.
Ah Urban, imaš lepo sestro, ne odlocis se, ker imas na izbiro polno lepih punc, eno očaraj, začaraj pa ustvari si druzino pa mata lepe otroke. Idealnih ni, če se dusno ujameta, imata skupne strasti, kaj pa ces cakati do konca poti, ko je konec.
Kdaj odnehati? Kdajkoli želiš. Svoboden si, ona tudi. Vendar ce imava otroka, imas dolznost in odgovornost do njega. Po morali in etiki za dobrobit otroka. Midva nisva vec pomembna. Ce ni otroka ni pomembno. Greva naprej, vsak sam. Vedno si sam. Vendar rad te imam kot človeka, tako sem začel imeti te rad. Kot človeka.
Ha ha, pobiča, bolj ko filozofirata o ženskem in moškem principu, bolj ga uklepata v recepte, ego nesnago! Kako težko je dovoliti, da eno in drugo seva kot hoče. Ampak učiti se je treba. Dolgočasno bi bilo brez tega.
Poslušaj audio posnetke (podcast) epizod na:
Apple Podcasts: apple.co/2UvG7oQ
Google Podcasts: bit.ly/2CY0b9r
Spotify: spoti.fi/2UlebF7
zelo zanimiva debata, hvala obema, krasna moška👍
Veliko dragocenih misli in spoznanj tu podarja Urban Urbanc. Bravo!
Klemen, čestitke za to, da si odprl vprašanje brezpogojne ljubezni. Brezpogojno pomeni nepogojeno. Ljudje pa smo že s tem, kar smo, pogojeni. Zato, ker smo pogojeni, ne moremo ljubiti nepogojeno. In ravno to je izziv, postavljen pred vsakeg človeka, da skozi pogojeno išče in se vrača v nepogojeno.
Brezpogojno lahko ljubi le Nepogojeni - Individualizirani Prvinski Princip, Inteligentna Neskončnost, eni bi rekli Bog.
Univerzalno gledano je v življenju (v energijsko-informacijskem smislu), ljubezen zmožnost radostnega, sproščenega odpiranja, sprejemanja in prežemanja dveh Individumov, ko se dve kozmični simfoniji strneta v eno, še bolj veličastno simfonijo. Tovrstna ljubezen obstaja na vseh ravneh bivanja, še najmanj pa je prisotna v tuzemnem bivanju ljudi...
Na tem svetu so celo mnoge višje razvite živali bolj zmožne takšne radostne ljubezni od večine ljudi. Ker je človek bitje raz-uma, gospodar dualnosti. Takšna je njegova pot.
A vsaka pot se nekoč konča in spremeni. Le popotnik je večen - in vedno najde ljubezen.
Odlicne teme, super obrazlozitve z iztocnicami za nadalnje razmisljane o sebi, svojem bistvu, odnosih, predvem so me predramila razmisljanja o ljubezni do sebe, da poslusas svoje srce in kot pravi Urban, sebi reces ja, se vrzes iz cone udobja in preko teh za nas neprijetnih situacij osebnostno rastes in se vedno izboljsujes. Hvala, da to delis z nami.
Odlični podkasti , Odlične teme, Hvala za tvoj čas in trud.
ta kanal si definitivno zasluz vec narocnikov
Svet je takršen kakšen je. Briliantno. Prvič slišim res svaka čast. Keep up the good work!
Sem zelo vesela, da sem 2 dni nazaj zasledila tale tvoj podkast kanal - super gostje in pogovori. Me je pa tvoj stil vodenja spominjal na Lewisa Howesa, še toliko bolj po ogledu te epizode in zadnjem zastavljenem vprašanju :)
Odlicen podcast. Vsaka Goranova beseda ima pomen in smisel .. njegovo razmisljane in izrazanje je sam dokaz visoke inteligencije. Veliko srece se naprej 🍀
Odličen kanal in super podcasti. Le tako naprej.
Dobra investicija
Iiii Urbana imas gosta, odlicna izbira👍👍👍😁
Wauuu, poklon za globok pogovor 🙏🙏💪
Sam tko naprej fanta 👊❤️
12:55 -> ni več ljubezni. Zase ne morem trditi, da ljubezni ni več. Jaz imam še vedno enako ljubezni do vsake bivše partnerke samo nočem več sobivati z njo. Imam svojo pot. Rad jo pa nimam nič manj kot prej, celo še bolj kot prej, ker nisem obremenjen in zapacan s trenji, ki nastanejo, ko so hitrosti in smeri poti različne. Ker je moja duša čista glede tega, ni nobenega razloga, da se poti nekoč nekje spet ne snidejo in se združijo. Še vsaka pot do sedaj je bila v več etapah. Ljudje imamo pač zakoreninjeno oz. v gene vcepljeno neko "dokončnost", ki naj bi jo sprejeli in jo moramo obdržati za vsako ceno in za te principe ne obstaja opcija ločitve ali ponovnega snidenja.
EDIT: 14:20 no evo, podobno.
Bravo ...vedno dobri gostje.. 👏👏
Dober podcast in top pogovor. Lp
Super sta❤🦋
The best teme in goste izbiraš. Big shout out Klemen 🙏🌈🤗
8:34 -> lep opis plasti oz. plaščev, ki si jih nadevamo skozi odraščanje in nekoč morda pridemo tako daleč, da sploh ne vemo več kdo smo. Filter na filter, na filter ... k temi nekaj filtri, ki jih si dodamo, prištejmo še stotine filtrov, ki smo jih pojerbali skozi družbeno in genetsko izročilo. Mmm.
Maybe for next time his thoughts on polygamy, open relationships. Urban opened my eyes today so many things to work on in a relationship. Especially since my parents never talked about love they actually consciously avoided that and now theyre divorced. Anyways thats not an excuse for me to be a victim we have podcasts like yours to learn from :) Much love
svetovno
Super, hvala. Dans sm te odkrila, zarad astrofizikov, zdej sm odkrila še Urbana.
19:20 -> odlična razlaga za t.i. de-ja-vu, ko se nam zdi, da nam je neka stvar znana, v resnici pa smo zadevo sprocesirali v srcu že sekunde preden so počasnejši možgani (oziroma naš zavestni del) to nam pretolmačili v neko znano informacijo. Če možgane primerjam z računalnikom, potem imamo več plasti ukazov; strojna koda, zbirnik, operacijski sistem. Ta z leti postane vse bolj obložen, kot vsaka naslednja generacija Windows, zato so naše reakcije vedno počasnejše, če čakamo razum, da bo odreagiral. Čutila zaznajo, pošljejo informacijo možganom, tam se zbere "komisija", ki odloča kaj predstavlja informacija, ki nato izsledke preda v "parlament", kjer se odloča kako se bo ta informacija interpretirala vrhovnemu "vodji" - našemu Egu. Med tem, ko čakamo informacijo, da bi se potem "mi" odločili, lahko že mine priložnost. Srce na drugi strani odreagira neposredno, kot bi procesorju poslal ukaz v strojni kodi. S to sposobnostjo smo opremljene vse živalske vrste, samo ljudje smo na to "strojno opremo" naložili vse sorte operacijskih sistemov in antivirusnih zaščit, da tako kot večina uporabnikov računalnika sploh ne razumemo kako vse to deluje. A se da strenirati naša čutila, da se spet slišimo. Prvo je treba prepustiti kontrolo. Ko nas panika in smo v krču, ponavadi zaserjemo, ker ne dovolimo srcu, da bi odreagiralo ampak vstrajamo na tem, da bomo "mi" sprejeli odločitev. Če gre to za kako urgenco, kot je recimo padec, zamudimo priložnost rešitve situacije in pademo in se polomimo. Za pijane pa velja stereotip, da se nikoli ne polomijo, ker so mehki ko padejo; torej niso v krču zaradi strahu.
Ne iščem srečo. Samo spokojnost in mir. Praznino. Ničnost. Zrenje v prostor bivanja minevanja in občutek spokojnosti in miru. To.
Top... Brez pripomb
Tut sama si želim bit prisotna v trenutku❤ da bi bila to konstanta ..
moj nauk: poslušaj sebe
Klemen. Prvo ljubis človeka. Prvo človeka. Potem ostalo, manj pomembno.
Ah Urban, imaš lepo sestro, ne odlocis se, ker imas na izbiro polno lepih punc, eno očaraj, začaraj pa ustvari si druzino pa mata lepe otroke. Idealnih ni, če se dusno ujameta, imata skupne strasti, kaj pa ces cakati do konca poti, ko je konec.
Kdaj odnehati? Kdajkoli želiš. Svoboden si, ona tudi. Vendar ce imava otroka, imas dolznost in odgovornost do njega. Po morali in etiki za dobrobit otroka. Midva nisva vec pomembna. Ce ni otroka ni pomembno. Greva naprej, vsak sam. Vedno si sam. Vendar rad te imam kot človeka, tako sem začel imeti te rad. Kot človeka.
Hahahhaha
Đorđe Dimitrijević - AyinSofor
😂
Ne. Mene izpolnjuje k gledam gladino mirne vode. Sonce. Ali pa gibanje dreves v vetru. In sam prostor, njegova gostota in polnost vpeta v mirnost.
Ha ha, pobiča, bolj ko filozofirata o ženskem in moškem principu, bolj ga uklepata v recepte, ego nesnago! Kako težko je dovoliti, da eno in drugo seva kot hoče. Ampak učiti se je treba. Dolgočasno bi bilo brez tega.