Med žitnimi polji stezica hiti, v naročje najdražje domače vasi. Cvetijo spet lipe kakor tisto so pomlad, ko v grenko tujino odšel sem še mlad. Na vrtu ob gozdu postanem za hip, pozdravlja me potok pozdravlja gozdič. Prijazni vaščani stiskajo mi spet roko, domača beseda mi boža uho. Presrečen se vračam domov kjer tekla mi zibka je na rodni bom grudi ostal ,kar moje sanje so bile. V objemu domače vasi, v zavetju toplih dlani, za vedno nekoč bom zaspal, tiho brez skrbi. Sprehajal čez polja domača se bom, čez travnike zlate, čez bistro vodo. V planine bom hodil, saj najlepše so pri nas, na sredi srca sem jih nosil ves čas. Ko v vaškem zvoniku spet zvon bo zapel, na vas bom šel z fanti, pod oknom odšel. Zapeli najlepšo pesem bomo kot nekdaj, ko prvič spoznal sem kako lep je maj. Presrečen se vračam domov kjer tekla mi zibka je na rodni bom grudi ostal kar moje sanje so bile. V objemu domače vasi, v zavetju toplih dlani, za vedno nekoč bom zaspal tiho brez skrbi.
najboljsi ansambel na svetu👍👍👍👍
Med žitnimi polji stezica hiti,
v naročje najdražje domače vasi.
Cvetijo spet lipe kakor tisto so pomlad,
ko v grenko tujino odšel sem še mlad.
Na vrtu ob gozdu postanem za hip,
pozdravlja me potok pozdravlja gozdič.
Prijazni vaščani stiskajo mi spet roko,
domača beseda mi boža uho.
Presrečen se vračam domov kjer tekla mi zibka je
na rodni bom grudi ostal ,kar moje sanje so bile.
V objemu domače vasi, v zavetju toplih dlani,
za vedno nekoč bom zaspal, tiho brez skrbi.
Sprehajal čez polja domača se bom,
čez travnike zlate, čez bistro vodo.
V planine bom hodil, saj najlepše so pri nas,
na sredi srca sem jih nosil ves čas.
Ko v vaškem zvoniku spet zvon bo zapel,
na vas bom šel z fanti, pod oknom odšel.
Zapeli najlepšo pesem bomo kot nekdaj,
ko prvič spoznal sem kako lep je maj.
Presrečen se vračam domov kjer tekla mi zibka je
na rodni bom grudi ostal kar moje sanje so bile.
V objemu domače vasi, v zavetju toplih dlani,
za vedno nekoč bom zaspal tiho brez skrbi.