Видео

Etter døden ufoku

Slavko Avsenik war immer mein Vorbild für mich und jetzt bin ich staatlich geprüfter Fachlehrer für Akkorden Ruhe er in Frieden

Pa kje dobiš tisti zvok ki si povečal v tistega ki je govoril

Kako narediš tisti rumen datum kje ga sploh dobiš

fantastic

Lepi zvonovi lepa cerkev!

Hvala lepa za vse tako lepe posnetke.

S katerim telefonom je bilo posneto in še kje dobiš tiste datume na slikah ki so rumene

Slavko Avsenik war der Gott am Akkorden er war immer mein Vorbild und jetzt bin ich staatlich geprüfter Fachlehrer für Akkorden Ruhe er in Frieden

Najlepša hvala za deljen video,sedaj že žal pokojni naš gopsod župnik Ivan Kranejc,je dihal in živel za našo Čresovsko župnijo,hvala vam,zelo lepo ga je bilo zopet poslušati.Vabljeni ,da se še vrnete k nam

Slavko Avsenik war der Gott am Akkorden er war immer mein Vorbild und jetzt bin ich staatlich geprüfter Fachlehrer für Akkorden Ruhe in Frieden Slavko

Ja, in nedelja slovenske zastave. ;-)

Nedelja božjega usmiljenja.

Velikonočni.

Hodite po napačni strani ceste. Ali mislite da ste varni zaradi Boga?

Kaj pa Ansambel Biršt?

Nobenga ni niti pogledal pa tudi ni bog ve kaj odspilau.prevec sekanja

Draga Marija, iskrena hvala za vašo obogatitev sporočila iz Kureščka in za vsa vaša mnoga dobra dela v korist skupnosti. Lp iz Brc.

Pri tem posnetku sv. Maše me spremljajo dogodki, ko sem dve leti in pol vsako sredo tudi v visokem snegu obiskala Kurescek bila na KRIZEVEM POTU in pri sveti maši ki sem jo obogatila s petjem.

Moja ljubavi mrtvo zornik u životu da .

Spoštovani. Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, na nedeljo Kristusa Kralja, nas je na Gulču obiskal dr. Slavko Snoj, ki je zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in njen štiriletni dekan ter vicepostulator postopka za beatifikacijo in kanonizacijo Božjega služabnika Andreja Majcna. Ta veliki Slovenec je predstavljen na povezavi: donbosko.si/andrejmajcen/ Zaslužni profesor dr. Slavko Snoj pa se nam predstavi na povezavi: ruclips.net/video/jR-2D6K8Ew8/видео.html V nagovoru nam je povedal: ruclips.net/video/u6pQ3evSD10/видео.html Pred Blagoslovom pa je prebral še povabila za prihodnji teden: ruclips.net/video/En44BU_eEK0/видео.html Vnanje Gorice, 26.11.2023. Želim vam vse dobro in vse lepo pozdravljam. Drago Stanovnik 051 344 688

Spoštovani. Zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, na nedeljo Kristusa Kralja, nas je na Gulču obiskal dr. Slavko Snoj, ki je zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in njen štiriletni dekan ter vicepostulator postopka za beatifikacijo in kanonizacijo Božjega služabnika Andreja Majcna. Ta veliki Slovenec je predstavljen na povezavi: donbosko.si/andrejmajcen/ Zaslužni profesor dr. Slavko Snoj pa se nam predstavi na povezavi: ruclips.net/video/jR-2D6K8Ew8/видео.html V nagovoru nam je povedal: ruclips.net/video/u6pQ3evSD10/видео.html Pred Blagoslovom pa je prebral še povabila za prihodnji teden: ruclips.net/video/En44BU_eEK0/видео.html Vnanje Gorice, 26.11.2023. Želim vam vse dobro in vse lepo pozdravljam. Drago Stanovnik 051 344 688

Slovenijo moja bom se vrnila nazaj

Super!

To je spomin na čase, ko so lokalne skupnosti Ljubljanskega barja še bile na strani lokalnega prebivalstva in ne le slepo črevo države in tajkunskih navez, ki pod pretvezo naravo varstva le tega uničujejo in ropajo na 100 načinov.

Hm... saj verjetno je hudo, če ti poplava uniči "biznis".. no pa saj je še Orglarstvo Škrabl, pa orglarska delavnica Maribor.. verjetno si bodo med seboj pomagali, tako kot ljudje katerim je odneslo streho nad glavo...potem lastna sredstva- glede na to,da je Orglarstvo Močnik najdražji v Slo, pa če upoštevamo da je gorenc, teh sredstev ne more biti malo, pa sredstva od zavarovalnice.. ne more propasti, tudi če hoče😂😂 ko sem poslušal te govornike, veliko je tudi besedičenja.. zato bi bilo bolje, da bi sredstva namenili ljudem, ki so ostali brez vsega.. v danem trenutku bi bilo to najbolj humano. Lep pozdrav!

Naša župnijska cerkev.

Zelo lepo. Bravo

Bogu hvala, da je preko vernikov izdelal to vlako!

Zelo lepo je bilo,Stvarnik nas nagovarja preko gospoda Pavla Ruparja, ki je spoznal Gospodovo Resnico in se spreobrnil v katolika, ki je zdaj lahko za zgled vsem poštenim Slovencem! Upajmo, da ga bo Janša uporabil za svoje cilje, premalo premoremo takšnih, Bog ga blagoslovi!

Več kot očitno je zadet!

A to je bilo Novo leto 2013 🎉🎉🎆🎆🎆🎆🎆

slovenijo moja dalec sam gledam in jokam, u mom srcu si dezelo moja lepa,,,

Čudovita pridiga, kakšno dobro razmišljanje.

Odlikoval se je g.Rupar , tokrat z udarnim in nič zadržanim nagovorom...in tudi Tina Bregant, inteligentna, vrhunska govornica....

Bravo

Lepo pozdravljeni gospod župnik Košir.

Zelo lepa pesem zvonov.

Na novi maši g.Kvaternika smo bili,to se še dobro spomnim. Bilo je zelo lepo.

Božja služabnica Magdalena Gornik,prosi za naš slovenski narod.

Je že kar nekaj let ,ko sem bil tam.

😮😢😮😅 2:49 😅

Stalin je bil še kolaborant Hitlerja, ki je 6. aprila 1941 napadel in okupiral Jugoslavijo, vse do 22. junija 1941, ko je Hitler napadel SZ. V tem času so komunisti še naprej sprejemali nemško okupacijo, saj jo je podpiral kolaborant Stalin, od katerega je bila KPS odvisna. Kateri jezik bi Slovenci govorili, če Hitler ne bi napadel SZ in bi bila Stalin in Hitler še naprej kolaboranta? V tem primeru bi se nemška okupacija Slovenije nadaljevala in bi govorili nemško. Po okupaciji Slovenije v letu 1945 pa je namesto nemščine v Sloveniji zavladala srbohrvaščina. Slovenija pa je tudi po priimkih na vplivnih mestih, provinca Srbije.

Ivanka, tiha in skromna, vedno vesela in delavna. 23. februar 2023 Vse nas je zelo prizadela smrt gospe Ivanke. Kaj vse je pomenila za nas v Domu, je najlepše povedala njena najboljša prijateljica Nuša. "Ob prvem prihodu v moje novo domovanje sem bila bila precej preplašena in negotova pred vsem, kar me čaka, me je gospa direktorica Sabina predstavila drobni ženici Ivanki Gnidovec. V tistem trenutku sva bili očitno obe zelo odprtega srca. Meni je Ivanka v trenutku že s samo prisotnostjo pomagala preseči strah, radi česa sem se bolj varno počutila. Ivanko sem začutila tako, kot da se poznava že od zmeraj. Na enkrat si sva bili tako blizu, ko da bi bili sestri. Toliko empatije in sočutja kot jo je premogla Ivanka, še nisem srečala pri nobenem človeku. Za vsakega še tako "sitnega" in zahtevnega je našla tolažilno in tolažečo besedo. Tako potrpežljivo in ljubeče je hranila Nuniko, to ni delal nihče drug. Midve sva se družili po navadi ob kakšnem skupnem delu (zlaganju perila, čiščenju jabolk in čebule). Odkar Ivanke ni, se najbolj pozna pri pomivanju posode v obednici prvega nadstropja. Ivanka je videla delo tudi tam, kjer ga včasih ni bilo. Bila je zelo iskreno in globoko verna. Čeprav sva bili različnih svetovnih nazorov, ni naju nikoli oviralo v iskreni komunikaciji. Spoštovanje druga druge je bilo nekaj samoumevnega. Žal mi ni bilo dano, da bi spremila Ivanko v Ljubljano na poseg na srcu. Zadnjič sva se videli, preden je vstopila v rešilca. Iz Doma je odšla tiho, kot je vedno živela. Zelo jo pogrešamo." Res je, pogrešal jo bom tudi jaz. Vsak da je k maši pripeljala domske k sv. maši. Imela je lep glas in je vedno rada prepevala. Koliko starih pesmi je vedela na pamet zapeti. Vedno je bila vesela in znala tudi druge razveseliti. Prepričan sem, da v raju prepevaš skupaj s svojimi rodnimi brati in sestrami, s starši in sorodniki, z angeli in vsemi svetimi veselo pesem: svet, svet, svet, si ti Gospod, Bog vsega stvarstva. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hozana na višavah! Ivanka, prosi za nas, je zapisal pater Roblek.

Ivanka, tiha in skromna, vedno vesela in delavna. 23. februar 2023 Vse nas je zelo prizadela smrt gospe Ivanke. Kaj vse je pomenila za nas v Domu, je najlepše povedala njena najboljša prijateljica Nuša. "Ob prvem prihodu v moje novo domovanje sem bila bila precej preplašena in negotova pred vsem, kar me čaka, me je gospa direktorica Sabina predstavila drobni ženici Ivanki Gnidovec. V tistem trenutku sva bili očitno obe zelo odprtega srca. Meni je Ivanka v trenutku že s samo prisotnostjo pomagala preseči strah, radi česa sem se bolj varno počutila. Ivanko sem začutila tako, kot da se poznava že od zmeraj. Na enkrat si sva bili tako blizu, ko da bi bili sestri. Toliko empatije in sočutja kot jo je premogla Ivanka, še nisem srečala pri nobenem človeku. Za vsakega še tako "sitnega" in zahtevnega je našla tolažilno in tolažečo besedo. Tako potrpežljivo in ljubeče je hranila Nuniko, to ni delal nihče drug. Midve sva se družili po navadi ob kakšnem skupnem delu (zlaganju perila, čiščenju jabolk in čebule). Odkar Ivanke ni, se najbolj pozna pri pomivanju posode v obednici prvega nadstropja. Ivanka je videla delo tudi tam, kjer ga včasih ni bilo. Bila je zelo iskreno in globoko verna. Čeprav sva bili različnih svetovnih nazorov, ni naju nikoli oviralo v iskreni komunikaciji. Spoštovanje druga druge je bilo nekaj samoumevnega. Žal mi ni bilo dano, da bi spremila Ivanko v Ljubljano na poseg na srcu. Zadnjič sva se videli, preden je vstopila v rešilca. Iz Doma je odšla tiho, kot je vedno živela. Zelo jo pogrešamo." Res je, pogrešal jo bom tudi jaz. Vsak da je k maši pripeljala domske k sv. maši. Imela je lep glas in je vedno rada prepevala. Koliko starih pesmi je vedela na pamet zapeti. Vedno je bila vesela in znala tudi druge razveseliti. Prepričan sem, da v raju prepevaš skupaj s svojimi rodnimi brati in sestrami, s starši in sorodniki, z angeli in vsemi svetimi veselo pesem: svet, svet, svet, si ti Gospod, Bog vsega stvarstva. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave. Hozana na višavah! Ivanka, prosi za nas, je zapisal pater Roblek.

Pesem vesela naj Gospoda slavi. Aleluja,Aleluja.

Blagoslovljene velikonočne praznike želim.

Zapisnik 3. delovnega srečanja skupine za GOSPODARSTVO IN TURIZEM Srečanje je bilo 29.11. 1999 ob 8.30 uri na Brezovici na predlog predstavnice občine Škofljica, zaradi za vse dostopnejše osrednje lokacije. Prisotni: Lidija Kotar, Nevenka Malavašič, Darja Jeglič, Primož Javornik in Drago Stanovnik Odsotni: Aleš Miran (opravičil), Lenka Molek, Vika Grašič, Nevenka Kovač in Franjo Modrijan Po uvodnem pozdravu smo oblikovali in potrdili v smislu vabila in priporočil projektnega sveta naslednji dnevni red: 1. Pregled vabilu priloženega gradiva 2. Izmenjava informacij o opravljenem delu in vris obstoječih in načrtovanih lokacij na zemljevid 3. Program dela za leto 2000 4. Določitev termina naslednjega srečanja Ad 1: Pregledali smo sklepe z zadnjega srečanja skupine za gospodarstvo in turizem, ki je bil na Vrhniki, ter zapisnika 7. in 8. seje projektnega sveta. V gradivu je bila še vloga s strani Modelarske sekcije Aerokluba Ljubljana in informaciji o sodelovanju občin hribovitega krimskega zaledja in predstavitvi medobčinskega sodelovanja v ZDA. Ad 2: Najprej smo predstavniki občin poročali o delu v svojem okolju. Poročila so bila podobna v naslednjem: Skozi vse leto so se v občinah usmerjale aktivnosti v povezovanje naravne in kulturne dediščine z področjem gospodarstva in turizma. V tem letu smo praktično preizkusili skoraj vse možne oblike dejavnosti, ki nam jih nudi Ljubljansko barje z zaledjem, s svojo bogato preteklostjo in specifično naravo in klimo. Pri vnašanju obstoječih in načrtovanih lokacij na karto pa smo izpostavili neusklajenost prostorskih aktov tako z obstoječim dejanskim stanjem kot tudi načrtovanim razvojem dejavnosti. Tudi zaradi tega in pa odsotnosti predstavnikov iz občin Borovnica, Ig in MOL smo sprejeli sklep: Da se karta sproti dopolnjuje v smislu usklajevanja s spremembami prostorskih planov, ki potekajo v posameznih občinah. V tem smislu se pristojne občinske službe tudi obvesti in povabi k sodelovanju. Škofljica: Prostorski plani so sprejeti in vse je vrisano. Izpostavljeni sta dve lokaciji bencinski servis pri Čotu in cona pri Kraševki. Vrhnika: meja parka je južno od avtoceste, območje kulturne dediščine pa zajema širše področje. Poznana so prizadevanja za ureditev kamnoloma Verd in s tem premostitev deponije izven parka. Brezovica: S pomočjo fakultete za arhitekturo se izdelujejo strokovne podlage za celoten osrednji predel Ljubljanskega barja, ki bodo tudi izhodišče za nadaljnje aktivnosti na področju prostorskega planiranja in še kje. V tem smislu bomo karte naknadno dopolnili s strokovno utemeljenimi predlogi do konca šolskega leta. Prav tako napreduje označitev učne poti v kamnolomu Podpeč. Po poročanju predstavnikov občin se je razvil pogovor o problematiki dela in razlogih za stihijske posege v prostor. Ugotovili smo, da le te spodbuja tudi: - togost zakonodaje, ki je prepovedno in ne usmerjevalno naravnana in kot taka najprej ogroža zaposlene na pristojnih službah, ki zaradi neživljenjske zakonodaje nasprotujejo praktično skoraj vsem posegom v prostor. To spodbuja nekontrolirano gradnjo tam, kjer je prisoten zaseben ali drug kapital, ki inšpekcijske še dodatno “omrtvi”. Predlagamo torej alternativno ukrepanje namesto prepovedi! Naprimer: Dejstvo je, da je nekoč bilo na Ljubljanskem barju kolišče. Zakaj stroka prepoveduje rekonstrukcijo le tega? Zakaj stroka ne določi lokacije in država ne omogoči postavitve dediščine v tem in vseh ostalih primerih? - iskanje virov zaslužka v bivanjskem okolju: Skupina predlaga tudi, da se povsod kjer je to mogoče posamezne aktivnosti združijo v lažje obvladljivo in preglednejšo celoto, kar predstavlja manjše nevarnosti za morebitne ekološke nesreče. Prav tako se tudi promet usmerja na te točke in ne drobi po več lokacijah (celotnem krajinskem parku). Izpostavljeno je bilo tudi obdelovanje - ohranjanje krajine ter komercialni lov in ribolov. Tega tudi lahko prepovemo, vendar bo moral verjetno nekdo plačevati nadomestilo za izpad prihodka domačinom za ohranjanje narave kakršno si želi stroka ter lovskim in ribiškim družinam. - neodgovorno in kratkoročno gledanje na bivanjsko okolje in Ljubljansko barje z zaledjem, ki se odraža v pretiranem uničevanju življenjskih virov. Prisotni smo ugotovili, da ni mogoče ustaviti napredka in vpliva civilizacije na prostor. Zato je potrebno namesto splošne prepovedi določiti pravila skupaj z vsemi udeleženimi in jih upoštevati. Ad 4: Program dela za leto 2000: - Nadaljnje oživljanje povezanosti ljudi z okoljem na celotnem področju parka: Še bolj pospešeno bomo izvabljali iz ljudi stare običaje, obrti, kulture in vedenja o preteklosti in to prenašali na mlade ter tako le to ohranjali pred pozabo. Temeljno vodilo pri delu je dejstvo, da je krajinski park s svojim zaledjem dovolj velik za vse dejavnosti s katerimi se prebivalci preživljajo. Krajinski park bo zaživel toliko, kolikor da bodo ljudje sprejeli za svojega in s tem tudi spoštovali priporočila in sklepe v zvezi s tem Krajinski park se lahko razvije zaživi le ob upoštevanju dejanskega stanja in argumentiranem usmerjanju nadaljnjega razvoja. Medsebojno usklajevanje dejavnosti in aktivnosti je potrebno prav tako argumentirano dogovarjati z izvajalci dejavnosti. - K sodelovanju bomo vabili vse ustanove institucije in skupnosti, da bo Krajinski park res zaživel v pravem pomenu besede in ne samo kot projekt - tuj ljudem in zato neuporaben. - Nadaljevanje z realizacijo na projektnem svetu dogovorjenih smernic, V letu 2000 bomo v skupini za gospodarstvo in turizem nadaljevali s predlaganimi smernicami s strani projektnega sveta. Nadaljevali bomo s pripravo strokovnih prostorskih podlag, kot izhodišč za usklajevanje med obstoječim in načrtovanim Krajinski park razumemo kod obstoječe dejstvo katerega nadgrajujemo in celimo storjene napake nikakor pa ga ne ustvarjamo na novo. Zato bomo tudi v prihodnje izhajali iz obstoječega stanja na terenu in vztrajali na za vse najprimernejših dogovorih sožitja. Glede na stalno spreminjanje članstva v delovni skupini bomo povabili vse občine in njihove pristojne službe k aktivnejšemu sodelovanju. - Izenačitev področja gospodarstva in turizma z ostalimi panogami v prostoru. V skupini za gospodarstvo in turizem smo prepričani, da obe panogi zaslužita enakovreden odnos z vsemi ostalimi prisotnimi dejavniki na Ljubljanskem barju. Nikakor torej ne pristajamo na obravnavanje gospodarstva in turizma kot tujka na področju Krajinskega parka Barje. Tovrstno pojmovanje je povzročilo že veliko nepopravljive škode. Ob zaščiti narave torej mislimo najprej na ljudi in njihov odnos do okolja. Ta namreč vpliva na naravno ravnovesje tako, da ga gradi ali ruši. Ad 4: Prihodnjič naj bi se srečali v drugi polovici januarja in sicer v Podpeči na predstavitvi strokovnih prostorskih podlag osrednjega južnega dela Ljubljanskega barja z zaledjem, katera je izdelana ob pomoči Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Srečanje je bilo končano ob 10.00 uri. Zapisal: Drago Stanovnik

Zapisnik 2. delovnega srečanja skupine za GOSPODARSTVO IN TURIZEM Krajinski park BARJE datum: 20. 4. 1999 ob 8.30 uri v CD na Vrhniki Prisotni:, Lidija Kotar, Janez Hacin, Nevenka Malavašič, Franjo Modrijan, Vika Grašič, Štefan Skledar, Lenka Molek, Jasna Tomšič, Maruška Markovec, Jože Petrovčič in Drago Stanovnik. Opravičeno odsotni: Miran Aleš, Darja Jeglič Na začetku sva z gostiteljico Nevenko Malavašič pozdravila navzoče. V kratkem uvodu sem se zahvalil za udeležbo in izkazano gostoljubje. Po tem sem povabil vse, da predstavijo svoje opravljeno delo v smislu sledečih sklepov, ki so bili sprejeti na prvem srečanju: 3. Popis sedanjega stanja in občinskih interesov na področju industrije 2. Popis sedanjega stanja in občinskih interesov na področju prometa (kolesarske poti, tekaške poti, plovni režim, zračni promet,.........) 3. Popis sedanjega stanja in objektov za turizem in šport 4. Ekološke - olepševalne akcije - pobuda za ureditev vaških središč in okolišev.... 5. Popis prireditev turističnega značaja 6. Osveščanje prebivalcev o namenih Krajinskega parka 7. Ustanavljanje občinskih delovnih skupin za Krajinski park Barje. Med seboj smo si izmenjali več pisnih in ustnih sklepov povezanih z vsemi sklepi in tako izmenjali več informacij in izkušenj za nove ideje. Pod 1., 2, in 3.; Med seboj smo si razdelili anketne vprašalnike in kopije zemljevida za vris v karto, ob pomoči Vrhnike pa bodo dobili kopijo zemljevida v celoti še nekateri člani skupine. Zemljevid v merilu 1:25 000 je obljubljen tudi s strani MK Uprave za kulturno dediščino. S strani MOL -a je bil posredovan v okviru stanja okolja, popis gospodarstva. V preteklosti je bilo zbranega že veliko gradiva in bi bilo prav, da ga v sodelovanju z avtorji uporabimo tudi pri tem projektu. Prisoten je nov vidik omejevanja pozidave in usmeritve le te v popolnjevanje obstoječih naselij. Ob podjetniških conah je več zanimanja za razpršeno podjetništvo znotraj naselij, kar predstavlja večji nadzor nad posegi v okolje. Pod 4.; Večina se je pohvalila, da so akcije čiščenja in urejanja naselij odmevne in spodbudne. Razdeljen je bil tudi letak s področja Občine Brezovica, s pomočjo katerega se obvešča o pomladnih aktivnostih na barju. Večina je prinesla tudi spodbudne novice o odmevnih ekoloških in »cvetličnih« akcijah. Pod 5.; Predstavili smo tradicionalne prireditve po občinah. S strani MOL - a in Brezovice tudi pisno kjer so ti podatki zajeti v zapisu 2. srečanja na nivoju občine. Pod 6.; poudarjena potreba po strokovnih in laičnih predstavitvah pojma Krajinski park v lokalnih medijih. Izpostavljeno je bilo tudi dobro sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ustanovami in nekaterimi skupnostmi. Tudi šole in vrtci so naredili veliko. Posebna zanimivost so stare oblike gospodarstva. Naravni materiali. Pod 7. Zapisnika dveh srečanj skupine za gospodarstvo in turizem s področja Občine Brezovica Soglasno sprejeti sklepi: 2. S pomočjo ustreznih strokovnih služb se pripravi gradivo za objavljanje - strokovno predstavljanje pogleda na Krajinski park barje. K sodelovanju se povabi tudi vse avtorje (posameznike, vrtce, šole, vladne in nevladne organizacije in skupnosti.)! Pred objavo v medijih pa je potrebno pridobiti še mnenje projektnega sveta z namenom, da bi bila oblika in vsebina res taka, da bi koristila Krajinskemu parku. 3. Pri vrisovanju na zemljevid bomo uporabljali za področje gospodarstva rdečo in področje turizma rumeno barvo. Obstoječe s polno črto, načrtovano črtkano. Vsak sam vriše svoje in pošlje na Občino Brezovica. V pomoč služi tudi do sedaj razposlano gradivo. 4. Posebna zanimivost so stare oblike gospodarstva. Naravni materiali, za turizem pa najprivlačnejša voda. Zato se tudi ta področja obdela v sodelovanju z vrtci in šolami, ter posamezniki s posebno pozornostjo. V tem smislu in v smislu vmesnih postaj na Ljubljanici se podpira projekt kmetije (barjanski stil s poudarkom na glini in zemlji) nasproti Lip med Ljubljano in Podpečjo in Kominu (bližina Bistre in Bevk) med Podpečjo in Vrhniko. 5. Tudi spisek vseh prireditev, ki posegajo v barje je potrebno čimprej posredovati na Občino Brezovica, da jih na naslednjem sestanku vnesemo v skupni koledar prireditev in opredelimo po obsegu. Z vabilom na naslednje srečanje se pošlje tudi obrazec v katerega bo vsak vpisal svoje prireditve. 6. Ugotavljamo, da je pri uresničevanju namenov v praksi najpomembnejše druženje ljudi na terenu na najrazličnejših srečanjih in prireditvah, kjer se ob pogovorih med seboj spoznavamo in zbližujemo ter tudi tako gradimo novo skupnost Krajinskega parka. 7. Na srečanje prinešeno gradivo je kot priloga originalnemu zapisniku in bo naknadno pribeleženo v ta zapisnik. 8. Projektni svet je na predlog predsednika sprejel tudi sledečo zahvalo: Zahvaljujemo se vsem posameznikom in skupnostim, ki se odzivajo na povabila in preko celega leta in še posebej spomladi varujejo lepote našega barja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki nam pri tem tudi na katerikoli način pomagate. Srečanje je bilo končano ob 11.00 uri. Zapisal: Drago Stanovnik

Tokrat dodajam: Zapisnik 1. delovnega srečanja skupine za GOSPODARSTVO IN TURIZEM Krajinski park BARJE datum: 16. 3. 1999 Prisotni: Miran Aleš, Lidija Kotar, Janez Hacin, Nevenka Malavašič, Franjo Modrijan, Vika Grašič, Darja Jeglič, Štefan Skledar, Drago Stanovnik, Tina Rogelj, Alenka Pirnat. Odsotni: Lenka Molek, Tone Uršič, Alojz Močnik. Na začetku je vodja skupine za gospodarstvo in turizem Drago Stanovnik vse navzoče lepo pozdravil in jih povabil, da predstavijo sebe sedanji in predvidevan razvoj gospodarstva in turizma na področju, ki ga zastopajo. Prav tako je predlagal, da vsak predstavi športno - turistične prireditve, katere naj bi ohranili ali oživili na področju Krajinskega parka barje. Lidija Kotar (Škofljica) Omenila je, da gospodarstvo v občini ni najbolj razvito, saj večje industrije ni. Travnike kmetje izrabljajo za pridobivanje koruze. V Škofljici so pred leti označili tudi Svarunovo pot, ki privablja številne obiskovalce. Lotevajo se tudi projekta - krožna kolesarska pot, skupaj z večjimi občinami. Štefan Skledar (Naš laz) Deluje na področju povezovanja kmetijstva in turizma na Barju in je koordinator lokalne razvojne koalicije občin Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja. Želi si uveljaviti blagovno znamko, ki bi bila značilna za to področje. Vsem navzočim je razdelil svojo promocijsko gradivo. Predlagal je Ponikve za naravni spomenik in rastlinsko čistilno napravo na Gorenji Brezovici. Darja Jeglič (MOP URS za varstvo narave) Zavzema se za mehak gospodarski razvoj in ohranitev Barja. Navedla je že zavarovana območja; Kozlarjeva gošča in Mali plac, v delu pa so Goriški mah, Podpeški kamnolom, zaledje izvira Ljubljanice, v zadnji fazi pa je popis in kartiranje habitatnih tipov. Nevenka Malavašič (Vrhnika) Je strokovna sodelavka pri SLKD, območna izpostava Vrhnika. Vrhnika se še posebej zavzema za sožitje na zahodnem delu Barja, kar so predstavili tudi na celodnevnem seminarju. Predstavila je dejavnosti zaščite naravnih spomenikov, omenila je več društev, vzpostavitev kolesarskih stez in pohodniških poti...... Janez Hacin (Ig) Je vodja raziskovalne skupine za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost na Barju. Postavil je vprašanje izplačevanja odškodnine istim kmetom, katerim bi Krajinski park omejeval proizvodnjo. Miran Aleš (Brezovica) V občini sodeluje, kot organizator kolesarskih prireditev, prav tako pa je dejavno vključen v delovno skupino na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer pripravljajo načrt za kolesarske proge širom Slovenije. Franjo Modrijan (Borovnica) V njihovi občini imajo dve za okolje “neprijazni” industriji; Liko, Fenolit. Omenil je tradicionalne prireditve, izpostavil pa Dan borovnic in Kmečke igre. Želi si tudi čimprejšnje obnove borovniškega stebra, ki je pomemben del njihove zgodovine. Omenil je program sprehajalnih poti. Opozoril je na bogato zalogo vode pod barjem, ki pa se lahko onesnaži, zaradi škropljenja s strani kmetijskih pridelovalcev. Maruša Makovčič (TD Barje) Predlagala je, da se poljske kolovoze istočasno uporabi tudi za kolesarske poti. Omenila je učno pot, tudi Kozlerjevo goščo naj bi vključili vanjo. Vodili naj bi jo lovci. Bogata kulturna dediščina je Plečnikova cerkev na Barju, prav tako je obširna etnološka dediščina, trudijo se ohraniti tradicionalno prireditev Barjanska noč. Vika Grašič (MOL - Odd. za gosp. in turizem) Med kratkoročne naloge je prištela; ureditev kolesarskih poti na Barju, izgradnja kolišča, vožnja s parnikom po Ljubljanici. Želijo si pripraviti turistične pakete, ki bi vsebovali vožnje s konjsko vprego, polet z balonom, ribiško in lovsko dejavnost..... Drago Stanovnik (Brezovica) Barje je dovolj veliko za vse okolju prijazne dejavnosti in ljudi ter obiskovalce. Potrebno je le medsebojno sodelovanje in tako skupno urejanje interesov, da s skupnimi močmi odpravljali ali čimbolj omejevali škodljive vplive na stvarstvo. Položaj je kritičen tako na zelenih površinah, kot tudi v naseljih. Zato bo potrebno pristopati k akcijam osveščanja ljudi na vseh področjih. Vsako naselje mora samo začutiti, da je prvo odgovorno za izgled in kvaliteto bivanjskega okolja! Ne smemo si zatiskati oči pred uničevanjem življenjskih virov. Ukrepati moramo sistematično in na vseh področjih! Barje mora biti tudi vir razvoja gospodarstva in turizma vendar oboje organizirano in v sozvočju z ostalimi dejavniki Sklepi srečanja: Do naslednjega srečanja vsak prinese s seboj: 1. Popis sedanjega stanja in občinskih interesov na področju industrije 2. Popis sedanjega stanja in občinskih interesov na področju prometa (kolesarske poti, tekaške poti, plovni režim, zračni promet,.........) 3. Popis sedanjega stanja in objektov za turizem in šport 4. Ekološke - olepševalne akcije - pobuda za ureditev vaških središč in okolišev.... 5. Popis prireditev turističnega značaja 6. Osveščanje prebivalcev o namenih Krajinskega parka 7. Ustanavljanje občinskih delovnih skupin za Krajinski park Barje. Zapisala: Alenka Pirnat